Spremljanje potencialno izpostavljenih

Metode dela

Kot kohorto smo definirali vse delavce zaposlene v tovarnah, ki so uporabljale azbest sredi 80-ih let. Tako smo zajeli čas, ko je bilo zaposlenih in azbestu izpostavljenih največ ljudi, hkrati pa smo dobili najnižjo, vendar dovolj dolgo latentno dobo, da se bolezen razvije tudi pri tistih, ki so bili prvič izpostavljeni sredi 80-ih let.

Potem, ko smo dobili število potencialno izpostavljenih delavcev, smo vsako podjetje posebej zaprosili za imena, priimke, EMŠO za vsakega delavca, ki je bil takrat zaposlen. Dobili smo kohorto 22 686 delavcev. Seznama v prilogi ne prikazujemo zaradi zaupnosti podatkov.

Cilja zbiranja podatkov o tej veliki kohorti sta bila:

dobiti število umrlih za rakom pri vseh potencialno izpostavlejnih in to število primerjati s pričakovano umrljivostjo za vso Slovenijo. Kohorta potencialno izpostavljenih predstavlja most med neposredno izpostavlejnimi in posredno izpostavljenim prebivalstvom v okolici tovarn in odlagališč.

kohorto spremljati še naprej (naslednjih 40 do 50 let) tako, da spremljamo ogroženost potencialno izpostavlejne populacije vsako leto, vrh in padec bolezni, ki sta neposredno povezani z izpostavlejnostjo azbestu.

Rezultati

Izračunali smo SMR za vse rake, rak gastrointestinalnega trakta in rak pljuč v kohorti. Želeli smo izvedeti, ali so potencilano izpostavlejni v tej kohorti imeli večje tveganje, da bodo umrli za zgoraj omenjenimi raki kot splošno slovensko prebivalstvo. Uporabljali smo indirektno metodo računanja SMR.

Za kohorto v celoti je bilo tveganje, da bodo umrli za enim od navedenih rakov, manjše, kot tveganje splošne slovenske populacije. Vedno smo dobili protektivni učinek, ki je tudi razumljiv: gre namreč za izraziti t.i. >učinek zdravega delavca<(healthy worker effect) pri katerem je tveganje aktivne, čeprav izpostavlejne populacije, da bo zbolevala in umirala manjše kot tveganje splošne populacije v katero so vključeni tudi starejši ljudje in invalidi. To je bilo jasno vidno tudi pri naši kohorti.

Natančnejši pregled standardizirane umrljivosti po starostnih skupinah pa kaže, da je bilo tveganje delavcev starih 35-49 let, da bodo umrli zaradi pljučnega raka vztrajno višje (v letih 1987, 1988, 1990, 1991,1992, 1994, 1996) kot pri splošni slovenski populaciji.

Med njimi je nakazano tudi povečano tveganje za smrt zaradi raka gastrointestinalnega trakta v starostnih skupinah od 40-54 let.

Zanesljivejše rezultate bi lahko dobili z direktno metodo izračunavanja tveganja.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *